Uporabni del rastline: skorja vrbe (Salicis cortex)
Drugo ime: srebrnolistna vrba.
Opis in nabiranje
Vrbo najdemo rasti na bregovih rek in po močvirnih travnikih. Rod Salix obsega več vrst vrb. Najbolj raziskana je bela vrba, ki pa je tudi najbolj raziskana rastlina, ki vsebuje salicilate, čeprav jih rdeča vrba (Salix purpurea L.) vsebuje največ. Poznamo še Salix viminalis L., ki jo imenujemo beka, ter Salix fragilis L., poznano z imenom krhlica. Vrba je visoko drevo, zraste do 30 m v višino in sodi v družino vrbovk (Salicaceae).
Skorjo vrbe nabiramo spomladi. Lubje je sivo, na vejah gladko, zato ga nabiramo s 4-5 cm debelih vej. Posušimo ga v senci, nato ga zdrobimo in shranimo v temnih kozarcih.
Uporabni deli rastline in delovanje
Vse vrste vrbe vsebujejo najpomembnejšo učinkovino, to je salicin (7-10 %), ter njegove derivate. V vrbi najdemo še flavonoide, čreslovine, kavno in ferulno kislino in druge spojine. V črevesju iz salicina nastane salicilna kislina, ki deluje protivnetno, in sicer tako, da zavira nastajanje prostaglandinov. Salicilna kislina deluje tudi protibolečinsko in znižuje povišano telesno temperaturo preko simpatičnega živčevja v možganih. Pri tem pride do razširitve žil in tako do povečanega izločanja potu in ohlajanja telesa. Učinkovito lahko torej uporabljamo skorjo vrbe v čajnih mešanicah za lajšanje težav pri putiki in revmi, ko želimo npr. zmanjšati oteklost in bolečino nekega sklepa zaradi te bolezni. Čajna mešanica proti putiki in revmi patra Simona Ašiča poleg skorje vrbe vsebuje še druge zdravilne rastline: rastlino močvirskega oslada, njivske preslice, divje mačehe in rmana, cvet jegliča, list breze in koprive, luščino fižola in korenino omana. Čaj pijemo v obliki kure dlje časa. Do nastopa izboljšanja.
Neka raziskava pa dokazuje, da tudi enkraten odmerek, 240 mg salicina, pri akutnem poslabšanju bolečine v križu olajša enako kot 12,5 mg zdravilne učinkovine rofekoksib (zdravilo Vioxx), ki pa je bilo sicer zaradi resnih stranskih učinkov umaknjeno s tržišča.
Ferulna in kavna kislina v vrbi delujeta protimikrobno, protivnetno in proti raku, kar je tudi ugodno za ohranjanje našega zdravja. 75 % vse kavne kisline v naravi se nahaja v sadju, ferulno kislino pa najdemo največ v žitu.
Samostojno iz skorje vrbe pripravljamo tudi mazila, obloge in kopeli, ki pomagajo lajšati sklepni in mišični revmatizem, rane in ekceme.
Čreslovine v vrbi zdravijo vnetja v ustni votlini. V ta namen si pripravimo čaj iz vrbe.
Nosečnice in doječe matere pripravkov iz vrbe ne smejo jemati, kakor tudi ne otroci, ki so mlajši od 12 let.
Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje skorjo vrbe:
Viri:
1. Zengion Andrea H. Herbal and Nutritional Supplements for Painful Conditions
2. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
3. Kreft S. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2013.
4. Karlin M. Slovenska imena naših zdravilnih rastlin. Priloga Farmacevtskega vestnika, št.1-3/XV.
