Uporabni del rastline: rastlina lakote (Gali veri herba)
Drugo ime: kršlimpovka, slipa, smolec, torica, trica.
Opis in nabiranje
Lakota raste po suhih travnikih, pašnikih, poteh, mejah in nasipih. Pokončno, dlakasto steblo požene do 60 cm visoko. Cveti od junija do septembra. Rumeni, drobni cvetki močno dišijo po medu. Nabiramo jo, ko cveti.
Uporabni deli rastline in delovanje
Zdravilnost: pomirja krče, žene na vodo in pospešuje potenje. Dobro se izkaže pri živčnih boleznih, božjasti, nervozi. Čaj iz lakote skuhamo tudi pri prebavnih motnjah, vnetju mehurja in ledvic, vodenici, ženskih boleznih, obolenju vranice in trebušne slinavke. Če se nam zapira voda, poskusimo z lakoto. Pri oteklih bezgavkah naredimo za nekaj ur obloge s precej toplim čajem. Poskusimo tudi pri kožnem raku; sveže iztisnjen sok nakapamo na bolno kožo in pustimo, da se posuši. Lahko naredimo tudi mazilo. Sok sveže rastline pomešamo s svežim maslom in namažemo kožne izpuščaje, lišaje, gnojne tvorbe, zatrdline in tudi rakaste kožne tvorbe. Mazilo menjamo vsake tri ure. Krpice sežgemo, ker je treba dati vedno svežo. Podobne učinke ima tudi plezajoča lakota, izrazita plezalka, saj zraste do 1,5 m visoko. Ima drobne, bele cvetke, ki sestavljajo pahuljasta socvetja. Steblo je ob kolencih zadebeljeno in dlakavo. Listki so podolgasti, suličasti in se končujejo v majhne ostre igle. Najbolj učinkovit je svež sok, sicer pa jo posušimo.
Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje lakoto:
Viri:
1. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Celjska Mohorjeva družba.
2. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Recepti. Celjska Mohorjeva družba.
3. Willfort R. Zdravline rastline in njih uporaba. Založba obzorja Maribor.
