Uporabni del rastline: rastlina dišeče perle (Asperulae odoratae herba)
Druga imena: bulomajster, medenica, rožna perlica, prehlajenka, prvenec, siriščina, dišeča strašnica, želvenica.
Opis in nabiranje
Dišeča perla je sorodna vrsta prave lakote in prav tako sodi v družino broščevk (Rubiaceae). Pri cvetenju zelo lepo in močno diši. Enako diši tudi posušena rastlina, in sicer zaradi kumarinov, ki jih vsebuje. V Sloveniji jo najdemo rasti na polsenčnih do senčnih legah, v bukovih gozdovih. Je trajnica, ki zraste do 20 cm visoko, in jo nabiramo meseca aprila.
Delovanje in uporaba
Rastlina vsebuje kumarine, grenčine in čreslovine. V ljudski medicini jo uporabljamo za odvajanje strupov iz jeter, zato jo dodajamo v čajne mešanice za okrepitev, ki jih pijemo po preboleli okužbi. Dišeča perla tudi krepi srce in pomirja, zato je lahko pijemo zvečer pred spanjem. V večjih količinah dišeče perle ne smemo uživati, zato jo vedno dodajamo v čajne mešanice in je ne uživamo samostojno. Dišeča perla namreč lahko povzroči glavobol. Večje količine kumarinov lahko poškodujejo jetra.
Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje dišečo prelo:
Viri:
1. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
2. Saupe J. Naravni zdravnik. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
