Čemaž (Allium ursinum L.)

Uporabni del rastline:  list čemaža (Allium folium)

Ljudska imena: čremož, kačji lek, štrkavec.

Opis in nabiranje

Rimljani so čemažu dajali prednost pred česnom. Razmnožujemo ga s čebulicami in črnim semenom, ki ga raznašajo zlasti mravlje. Vonj po česnu je močan, okus pa je bolj pekoč kot pri česnu. Raste v senčnatih gozdovih z globokim humusom. Čebulice nabiramo poleti in pozimi, liste pa aprila in maja kot dodatek k regratu, motovilcu, solati in juham. Sušiti se ga ne splača, ker izgubi učinkovitost. Ljudje z občutljivim želodcem ga težko prenašajo, zato naj ga sesekljajo, namakajo 2–3 ure v mleku in pijejo po požirkih.

Delovanje in uporaba

Čemaž se nadvse obnese za pomladansko zdravljenje. Odlično čisti kri, črevesje, želodec ter pljuča. Obnese se za izpiranje pri belem toku. Je zelo dobro zdravilo pri poapnenju žil. Niža visok krvni tlak, zdravi bolna jetra, pljuča in žolč. Preganja podančice. Bledični ljudje z lišaji ali gnojnimi čiri naj cenijo čemaž kot čisto zlato. Čemažev sok uspešno kapamo na rane, ki se nerade celijo. Neprijeten vonj čemaža preganjamo tako, da dodajamo mleko.

Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje čemaž:

Viri:

1. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Celjska Mohorjeva družba.
2
. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Recepti. Celjska Mohorjeva družba.
3. Willfort R. Zdravline rastline in njih uporaba. Založba obzorja Maribor.

Čemaž (Allium ursinum L.)