Uporabni del rastline: plod navadne borovnice (Vaccinii myrtilli fructus) in list navadne borovnice (Vaccinii myrtilli folium)
Druga imena: črnice, črne jagode, risnica, barovje, barovnica.
Opis in nabiranje
Navadna borovnica je nizek grmiček, ki izhaja iz severne in osrednje Evrope. Sodi v družino vresovk (Ericaceae). Pri nas raste najraje v zakisanih gozdovih. Spomladi cveti z drobnimi zelenkastimi cvetovi. Še preden cveti nabiramo majhne liste, pozneje nabrani listi namreč nimajo ustreznega zdravilnega učinka. Liste sušimo v tankih plasteh v senci ali pri pečici pri 40 °C. Modro vijolični plodovi dozorijo julija in avgusta. Le-te sušimo pri 45 °C, če jih nameravamo imeti za pripravo čaja, ali pa jih uživamo surove.
Uporabni deli rastline in delovanje
Plodovi vsebujejo do 10 % čreslovin, antocianine, flavonoide, pektin, vitamin C, β-karoten in organske kisline. Listi pa vsebujejo do 11 % čreslovin, arbutin, flavonske glikozide, organske kisline ter prosti hidrokinon (1 %). Posušeni plodovi se uporabljajo za zaustavljanje driske. Če pa dodajamo v zelo majhnih količinah plodove borovnic v čajne mešanice (npr. 15 % plod borovnice v čajni mešanici Za osvežitev), pa le-ti nimajo tega učinka, ampak skupaj s cvetovi hibiskusa, plodovi šipka in listi robide in poprove mete dajejo čaju prijeten osvežujoč okus in vonj po sadju. Plodovi borovnic zavirajo rast škodljivih bakterij v črevesju. Modra barvila antociani se vežejo na celične stene bakterij in tako zavirajo njihovo razmnoževanje. Sveže borovnice so zaradi svojih vitaminov, sadnih kislin in pektina odlično krepčilo za bolnike in starostnike.
V ljudski medicini uporabljamo poparek iz listov borovnic pri vnetjih sečil, saj listi vsebujejo učinkovit arbutin in hidrokinon.
Na živalih so dokazali zniževanje glukoze v krvi po pitju čaja iz listov borovnice, vendar je uporaba omejena na krajši čas zaradi vsebnosti hidrokinona v listih.
Izdelki patra Simona Ašiča, ki vsebujejo borovnico:
Viri:
1. Kukman J. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2007.
2. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
3. Kreft S. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2013.
4. Karlin M. Slovenska imena naših zdravilnih rastlin. Priloga Farmacevtskega vestnika, št.1-3/XV.
