Glina

Glina ali ilovica je mineralna zmes, v kateri prevladujejo alumosilikati. Na pogled je homogena brezoblična masa. V resnici je sestavljena iz nešteto drobnih delcev v obliki lističev.
Glina ima izredno moč vpijanja. Nase veže vse strupe iz organizma in se nespremenjena izloči. To lastnost koristimo v zdravstvu in industriji (čiščenje olj). Glina je najmočnejše regeneracijsko sredstvo. Svojo moč je dobila od sonca, zraka in vode. Človek jo je vedno uporabljal od samega začetka obstoja – za posodo, preprosta bivališča; celo za mumificiranje (Egipčani).
Za ohranjanje zdravja so jo priporočali Dioskurid iz stare Grčije, Arabec Avicena, Galen, Kneipp. V 1. svetovni vojni so vojakom med obvezno opremo dajali 200 g gline v prahu in če so jo uporabljali po navodilih, nikoli niso dobili griže. Glina deluje antiseptično samo na škodljive snovi za razliko od sintetičnih antiseptikov, ki uničujejo tudi telesu koristne snovi (npr. prebavne bakterije). Vsrkava prevelike doze radioaktivnih onesnaževal iz okolja ter tako ščiti živa bitja. Poznamo več vrst gline: belo, sivo, rdečo in zeleno. Po svojem delovanju so si zelo podobne. Razlikujejo se samo po večji vsebnosti posameznih mineralov (npr. rdeča ima več železa).

V Sloveniji je veliko nahajališč praktično po vsej državi: Barje, Komenda, Liboje, Križevci, Račje selo, Šentjernej, Prekmurje.

Glino uporabljamo zunanje in notranje.

Zunanja raba gline

V ta namen jo zmešamo z vodo in jabolčnim kisom v maso podobno testu podobno – maso. Nato oblikujemo hlebčke debeline pol centimetra ter položimo na obolelo mesto, fiksiramo in obložimo z volnenimi krpami. Obkladek mora delovati vsaj 2 uri. Pri težjih primerih obkladke menjamo večkrat dnevno. Vsak obkladek je za enkratno uporabo. Pri kroničnih revmatskih bolečninah pustimo glino na obolelem delu celo noč.

Hladne obkladke dajemo na vroče, vnete dele, na zmečkanine, poškodbe, na naravno vroče mesto – spodnji del trebuha.

Tople obkladke polagamo na dele telesa, ki jih je potrebno ogreti za lažjo obnovo kostnega tkiva. To velja za večino revmatskih obolenj. Izjemoma so revmatska vnetja, kjer pridejo v poštev hladne obloge.

Pri zdravljenju z glino priporočamo pitje čajnih mešanic za izboljšanje presnove, dodajanje mineralnih snovi in blažitve bolečin. Mešanica pri revmatskih težavah vsebuje koprivo, močvirski oslad, brezo, regrat, vrbovo skorjo, meliso in sivko.

Pri kožnih boleznih, aknah, ekcemih, luskavici, bradavicah, si pomagamo z glinenim mazilom ali premazi v obliki maske. Akne je dobro izmivati z glineno vodo.

Obkladki dajejo dobre rezultate tudi pri glavobolih, nespečnosti, kroničnih vnetjih sinusov, ušes, pljuč, pri obolenju prostate.

Notranja uporaba gline

Uživanje gline pomaga pri mnogih boleznih.

Napitek pripravimo takole: 1 malo žličko gline v prahu raztopimo v 1 dcl vode. Pustimo stati čez noč. Zjutraj premešamo in prve tri dni pijemo samo glineno vodo, da se organizem navadi. Naslednje dni popijemo tudi goščo. Kura naj traja najmanj tri tedne. Po desetih dneh pavze lahko začnemo znova; največ trikrat zapovrstjo. Izjema so le zelo huda obolenja, kjer je dopustno tudi dolgotrajnejše uživanje gline.

Pitje gline prečisti celoten organizem in tako poveča odpornost. Pomaga pri težavah prebavil; želodca, žolča in jeter, vnetju sečnih poti, srčno žilnih težavah, obolenju kože.

Glina se ne zadržuje v telesu niti se ne strdi. Izjema je istočasno uživanje mineralnih olj (npr. parafinskih olj). Uživanje gline ni priporočljivo pri zelo visokem krvnem pritisku (glina lahko pritisk dvigne) ter pri kroničnem zaprtju.

Več informacij o rabi najdete v knjigi „Glina zdravi“. Lahko pa pokličete samostansko podjetje Sitik, kjer je možno dobiti tudi vse pripravke iz gline.

Nakup izdelkov iz gline:

Objavljeno: 26. marec 2022

Glina