Uporabni del rastline: rastlina tavžentrože (Centaurii herba)
Drugo ime: griževnjak, zlati grmiček, gorčica, svedrc, kitica, grenka trava, tisočnica, cintara, kičica.
Opis in nabiranje
Je eno ali dvoletna zdravilna rastlina, ki ima šop pritličnih listov in po več do 40 cm visokih, zgoraj vilasto razrastlih stebel. Cvetovi so združeni v kobule in so svetlo živo rdeče barve. Vsa rastlina je grenkega okusa. Raste na senožetih, prilagodi se vsakim tlom. V Sloveniji je že precej iztrebljena. Sodi v družino sviščevk (Gentianaceae). Ko rastlina cveti, od julija do septembra, odrežemo vrhnjih 20 cm rastline in nabrano zelišče v senci posušimo, da ostane cvetje živordeče barve. Suho zelišče je brez vonja in zelo grenko. Iz 4 kg zelišča dobimo 1 kg suhega.
Uporabni deli rastline in delovanje
Tavžentroža je ena najbolj znanih zdravilnih rastlin pri nas. Spada med amara pura, čiste grenke droge (uporabni del zdravilne rastline). Sem sodita poleg rastline tavžentrože še korenina rumenega svišča in list mrzličnika.Te grenke rastline s svojo grenkobo v ustih in želodcu povzročajo večje izločanje sline in želodčnega soka, kar pospešuje tek in prebavo. Tavžentroža vsebuje zelo grenko spojino genciopikrin, ki ima grenkobno vrednost 12000. To pomeni, da če bi en del tavžentrože dodali 12000 delom vode, bi še vedno čutili grenak okus vode.
Tavžentroža krepi oslabeli želodec, odpravlja zaprtje in pospešuje odvajanje blata, pospeši nastajanje žolča v jetrih in izločanje žolča iz žolčnika. V ljudski medicini ima tudi krepčilno delovanje, zato jo dodajamo v čajne mešanice za okrepitev. Pomirja tudi krče gladkih mišic in deluje zaščitno na jetra. Pomaga torej pri oslabelosti, anoreksiji oziroma neješčnosti, izčrpanosti, nemiru, dispepsiji in zaprtju.
Uporabe tavžentrože ne priporočamo osebam z razjedo na želodcu ali dvanajstniku in s povečanim izločanjem želodčen kisline.
Izdelki patra Simona Ašiča, ki vsebujejo tavžentrožo:
Viri:
1. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
2. Kreft S. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2013.
3. Tomažič, Logar. Zdravilna zelišča in gozdni sadeži. Podjetje »Gosad«, Ljubljana, 1950.