Slezenovec (Malva sylvestris L.)

Uporabni del rastline: cvet slezenovca (Malvae flos)

Drugo ime: slezena, sleznica, divji slezenovec, divja, slezena, divja škura, škuvra, škurja, škurva, solzena, popel, divji papel, divji slez, dovji papel, klobcicovje, črni klobuk.

Opis in nabiranje

Gozdni slezenovec je enoletna rastlina s plitvimi, lopatastami listi ter vijoličastimi cvetovi, ki cvetijo pozno spomladi. Ta rastlina je doma v Evropi, severni Afriki in jugozahodni Aziji. Raste na vlažnih tleh, ob jarkih, na bregovih rek, v bližini človeških bivališč, gojijo ga pa tudi na vrtovih. Cvetove vedno nabiramo ob suhem vremenu, od junija do septembra in jih hitro posušimo, da ohranijo svojo vrednost ter značilno barvo. Cvetovi skorajda nimajo vonja, imajo pa močan sluznat okus. Hranimo jih v dobro zaprtih posodah.

Uporabni deli rastline in delovanje

Cvetove gozdnega slezenovca učinkovito uporabljamo v čajnih mešanicah predvsem zaradi sluzi, ki jih vsebujejo. Le-teh jih je v cvetovih 6-8 %. Sluzi so polisaharidi, ki v vodi nabreknejo. Čajne mešanice za lažje odvajanje blata zato vsebujejo gozdni slezenovec. Prav tako ga najdemo v čajni mešanici, ki lajša težave s hemoroidi.
Cvetovi vsebujejo še čreslovine, flavonoide, različne monoterpene ter spojino imenovano malvon A. Malvon A je fitoaleksin (ima nalogo braniti rastlino pred raznimi glivičnimi, bakterijskimi in virusnimi okužbami, sintetizira se ob delovanju stresnih dejavnikov, kot so nihanje razpoložljivosti vode, hranil, sprememba temperature, sevanje). Fitoaleksini so sestavni del »imunskega sistema« rastlin. Torej, malvon A je spojina, ki je najbolj odgovorna za protimikrobno delovanje gozdnega slezenovca. Metanolni izvleček cvetov slezenovca npr. izkazuje aktivnost proti nekaterim bakterijam: Staphylococcus aureus, Escherichia coli, Erwinia carotovora, Entrococcus faecalis.
Dokazano je, da so cvetovi slezenovca ščitili podgane pred želodčnimi razjedami, ki jih je povzročal alkohol. To pomeni, da sluzi ščitijo želodčno sluznico pred nastankom ulkusa. Zato ga dodajamo v čajne mešanice proti zgagi in pri gastroezofagealnemu refluksu, kjer pa sluzi ščitijo požiralnik, ko se vanj vrača kisla želodčna vsebina.
Slezenovec deluje protiglivično, npr. proti glivama Candida albicans in Aspergillus niger.
Flavonoidi v rastlini preprečujejo nastanek raka pri človeku.

Izdelki patra Simona Ašiča, ki vsebujejo cvet slezenovca:

Viri:

1. Razavi S. Bioactivity of Malva Sylvestris L., a Medicinal Plant from Iran. Iran J Basic Med Sci. 2011. Nov-Dec; 14(6).
2. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
3.
Domača lekarna Simona Ašiča, Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2014.
4. Karlin M. Slovenska imena naših zdravilnih rastlin. Priloga Farmacevtskega vestnika, št.1-3/XV.

Slezenovec (Malva sylvestris L.)