Ognjič (Calendula officinalis L.)

Uporabni del rastline: cvet ognjiča (Calendulae flos)

Ljudska imena: vrtni ognjič, meseček, babji prstanec, primožek, ognjec, solnčnica, sončnica, neven, mejseček, rigelc, ringelc, ringeljca.

Opis in nabiranje

Vrtni ognjič je enoletnica in z družine nebinovk (Asteraceae). Zraste do 60 cm, njegovo steblo je oglato, na njem so nameščeni podolgovati, dlakavi listi. Na koncu vsake veje je 3 do 8 cm veliko rumenooranžno koškasto socvetje. Cveti od junija pa do prve slane. Ob sončnem vremenu nabiramo cvetje, ki ga sušimo na prepihu. Je vremenar. Če so cvetovi po 7.uri še zaprti, bo tisti dan deževalo.

Uporabni deli rastline in delovanje

Sestava cvetov ognjiča je dobro raziskana. Cvetovi vsebujejo flavonoide, (kot so oligosaharidi kvercetina), karotene (likopen in lutein), saponine, ki jih je od 2 do 10 % (kalendulozidi), ksanotifil, eterično olje in polisaharide. Veliko vsebuje triterpenskih spojin ( β-amirin, faradiol).
V ljudski medicini pospešuje nastanek žolča, sproži praznjenje želodca, pomaga pri črevesnih in želodčnih boleznih, pri vnetju debelega črevesa – zato ga dajemo v čajne mešanice za prebavila.
Zunanje ga v obliki mazil uporabljamo za zdravljenje aken, bradavic, ekcemov. Pomaga tudi pri ozeblinah, ranah, opeklinah, pikih žuželk. Deluje protivnetno – tako še posebej učinkovito deluje faradiol v rastlini. Tudi β-amirin v ognjiču (je tudi v cvetovih črnega bezga) dokazano deluje protivnetno, saj zavira nastajanje citokinov. Ognjič torej spodbuja celjenje ran in deluje še protibakterijsko, kar je dobro – pri celjenju rane zmanjšamo možnost okužbe rane. Flavonoli v cvetovih delujejo protivirusno.
V majhnih odmerkih deluje preventivno proti raku, varuje dedni material. V laboratorijih pri poskusih na miših je izvleček ognjiča zmanjšal deljenje tumorskih celic.
Tradicionalno lahko uporabimo tudi omočene obloge na koži (ognjičeve kapljice) za zdravljenje prask, ran, vreznin, kožnih razjed (posebno tistih, ki se slabo celijo). Kapljice uporabljamo tudi pri pretegnjenih mišicah, podpludbah, zmečkaninah in oteklinah.
Ognjič ne vsebuje toksičnih seskviterpenskih laktonov (kot jih npr. vsebuje arnika in je zato ne uporabljamo za zdravljenje na sluznici) in ga zato lahko uporabljamo še za zdravljenje vnetnih procesov na sluznici, npr. v ustni votlini in žrelu. Ognjič lahko dodajamo v ustne vode za zmanjšanje nastanka zobnega kamna, kariesa, zadaha.
V ljudski medicini ognjič še ureja mesečni cikel pri ženskah. Urejuje odliv krvi v premenopavzalnem obdobju ženske. Poveča izločanje urina.
Več kliničnih raziskav je potrdilo učinkovitost ognjiča. Npr. ena od teh je dokazala, da je ognjičevo mazilo učinkovit pripravek za preprečevanje akutnega dermatitisa druge ali višje stopnje. Druga raziskava je dokazala, da ognjičevo mazilo pripomore k zmanjšanju vnetja pri kontaktnem dermatitisu, kadar ga nanašamo v začetni fazi draženja (npr. kontaktni dermatitis zaradi stika z vinsko rutico). Učinek ognjiča pri celjenju ran zaradi okvare ven (kronično vensko popuščanje) na nogah so ugotavljali s klinično raziskavo na 34 bolnikih. Enaindvajsetim bolnikom (s 33 ranami) so dvakrat dnevno noge mazali z ognjičevim mazilom. V treh tednih se je površina ran zmanjšala za 42%.

Izdelki patra Simona Ašiča, ki vsebujejo cvet ognjiča:

Viri:

1. Kukman J. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč. Celjska Mohorjeva Družba, Celje, 2014.
2. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
3. Kreft S. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2013. 208. 462-466.
4. Karlin M. Slovenska imena naših zdravilnih rastlin. Priloga Farmacevtskega vestnika, št.1-3/XV.

Ognjič (Calendula officinalis L.)