Uporabni del rastline: korenina gabeza (Symphytum radix)
Druga imena: črni koren, kostni celivec, plušč, opašica, gabež, svenik.
Opis in nabiranje
Gabez spada v družino srhkolistnic (Boraginaceae). Je mnogoletna zel, do 80 cm visoka. Steblo nosi velike jajčaste liste, cvetovi so cevasti, zvončasti in vijolične barve. Steblo in listi so tudi močno kocinasti.Korenina je zunaj črne barve, znotraj bela, okusa je osladnega in zoprnega. Kadar ga imamo posajenega na vrtu, se ga težko znebimo. A verjetno je tudi prav tako, saj je gabez zelo učinkovita zdravilna rastlina, ko jo potrebujemo. Jeseni, ko se stebla rastlin posušijo, nabiramo korenine. Previdno jih izkopljemo, da jih preveč ne ranimo. Očistimo, operemo z vodo in posušimo.
Uporabni deli rastline in delovanje
Gabezove korenine uporabljamo le zunanje, na koži, v obliki mazila. Korenine vsebujejo alantoin, čreslovine, škrob, sluzi in rožmarinsko kislino, inulin in pirolizidinske alkaloide. Alantoin in rožmarinska kislina pospešujeta celjenje ran, obnavljanje vezivnega tkiva in nastajanje novega kostnega tkiva na mestu zloma. Gabez deluje protivnetno, zato se zmanjša oteklina in bolečina prizadetega dela telesa. Uporabljamo ga za zdravljenje zlomov, zvinov, izpahov, zmečkanin, podpludb ter natrganin mišic in veziv. Gabezovo mazilo vedno nanašamo na nepoškodovano kožo. Ne smemo ga nanašati na rane in odprte poškodbe. Gabez namreč vsebuje pirolizidinske alkaloide, ki so toksični za jetra. Preko kože sicer prehaja zanemarljiva količina pirolizidinskih alkaloidov v telo. Zato naj zdravljenje z gabezovim mazilom traja največ 14 dni (do 3 krat letno). Če gabezovega mazila nimamo pri roki, si sami lahko pripravimo iz svežih korenin stisnjen sok in ga uporabimo za obkladek.
Uporabo gabeza odsvetujemo med nosečnostjo.
Nasvet patra Simona Ašiča
Pri zlomu si pripravimo obkladek: uprašene korenine navadnega gabeza umešamo v vodo do kašaste oblike.
Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje korenino gabeza:
Viri:
1. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Celjska Mohorjeva družba.
2. Kromar J. Naše domače zdravilne rastline. Mohorjeva družba v Celju.
3. Prijatelj N. Rastlinske droge. DZS, Ljubljana, 2003.
4. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
5. Bohinc P. Slovenske zdravilne rastline. Vodnika za nabiranje in pripravo zdravilnih zelišč. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1985.
6. Karlin M. Slovenska imena naših zdravilnih rastlin. Priloga Farmacevtskega vestnika, št.1-3/XV.
