Artičoka (Cynara scolymus L.)

Uporabni del rastline: list artičoke (Cynarae folium)

Opis in nabiranje

Artičoka sodi v družino košarnic (Asteraceae). Zraste do 2 m visoko, cveti vijoličasto. Liste nabiramo med cvetenjem.

Uporabni deli rastline in delovanje

Glavne učinkovine v artičoki so: klorogenska kislina, kafeinska kislina, flavonoidi (luteolin, skolimozid, cinarozid), cinarin ter grenki seskviterpenski laktoni (cinaropikrin, groshejmin). V artičoki je prisoten tudi kalij, magnezij, folna kislina in vitamin C.
Artičoka deluje zaščitno na jetrne celice. Je močan antioksidant, prepreči nastanek škodljivih reaktivnih radikalov. Zavira nastanek holesterola v jetrih. 80 % holesterola človeško telo sintetizira v jetrih, ostalih 20 % ga dobimo s hrano. Artičoka zavira delovanje encima HMG-CoA, ki ključen pri nastajanju holesterola v jetrnih celicah. S poskusi so dokazali, da ima največji zaviralni učinek pri nastajanju holesterola v jetrih luteolin. Znižuje torej koncentracijo LDL holesterola v krvi. Artičoka tudi poveča nastajanje žolča v jetrih in izločanje žolča iz jeter. Preprečuje nastajanje aterosklerotičnih plak v stenah žil, zato jo uporabljamo tudi za zaviranje nastajanja ateroskleroze. Znižuje koncentracijo trigliceridov (maščob) v krvi.
Artičoka zavira aktivnost prebavnih encimov (pankreazna lipaza, α-amilaza, α-glukozidaza) in zato pripomore k zniževanju telesne teže. Izboljša lipolizo (razgradnjo maščob) in presnovo lipidov, prispeva k zniževanju glukoze v krvi. Pri debelih ljudeh sta v jetrih povišana jetrna encima, ALT (alanin aminotransferaza) in AST (aspartat aminotransferaza). Artičoka pomembno prispeva k znižanju le-teh, zato je artičoka primerna v terapiji za hujšanje. Artičoka vsebuje inulin, ki je hrana za bakterije iz rodu Bifidobacterium in Lactobacillus v črevesju. Inulin potuje skozi želodec in tanko črevo nespremenjen, zato je v celoti na voljo bakterijski flori v debelem črevesu.
Artičoka zaradi grenčin, ki jih vsebuje, tudi pospešuje apetit. Poveča izločanje urina. Pater Simon Ašič jo je priporočal tudi pri zlatenici ter za preprečevanje nastanka angine pectoris, revme, koprivnice in možganske kapi.
Neželeni učinek pri jemanju artičoke je lahko alergija. Predvsem pri osebah, ki že imajo znano alergijo na rastline iz družine košarnic (npr. kamilica, arnika). Pri nosečnosti in dojenju čezmerne uporabe ne priporočamo. Alergija se lahko razvije tudi pri kontaktu z rastlino artičoke, možen je nastanek ekcema. Za alergene lastnosti sta »krivca« predvsem cianopikrin in groshejmin.

Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje artičoko:

Viri:

1. Mahboubi M. Cynara scolymus (artichoke) and its efficacy in management of obesity. Bulletin of Faculty od Pharmacy. Volume 56, Issue 2, December 2018.
2. Kreft S. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2013.
3. Kukman J. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2007.

Artičoka (Cynara scolymus L.)