Arnika (Arnica montana L.)

Uporabni del rastline: cvet arnike (Arnicae flos)

Druga imena: roža svetega Antona (sveti Anton Padovanski goduje 13. junija; najverjetneje je arnika imenovana po tem priljubljenem svetniku na Slovenskem, saj arnika v polnosti cveti junija), gorski primožek, sončna roža, gorska svetlica, volčji zob, sončica.

Opis in nabiranje

Arnika je 20 do 70 cm visoka trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae). Raste na slabši, revni zemlji, značilni za zakisane travnike in visokogorje. Steblo je žlezasto, dlakasto. Na steblu raste oranžnorumen cvetni košek. Prepoznamo jo po 60 do 80 mm velikem oranžnorumenem koškastem socvetju na 2 do 3 cm visokem peclju. Cvetne koške nabiramo od maja do junija. Hitro jih posušimo in hranimo na temnem mestu. Naši predniki so arniko veliko nabirali, toda danes je zaradi ogroženosti vrste v Sloveniji ne smemo nabirati. Cvetne koške arnike je lahko zamenjati s cvetnimi koški nekaterih drugih rastlin. Zato so barva cvetov, fin aromatični duh (po začimbah) arnike in predvsem 5 do 12 dobro vidnih žil vzdolž venca jezičastih cvetov najzanesljivejši raziskovalni znaki. Če jo bomo torej našli rasti v naravi, je ne utrgajmo, ampak se veselimo, da smo jo uvideli.

Uporabni deli rastline in delovanje

Uporabljamo izvlečke cvetov arnike v mazilih. Arnika vsebuje eterična olja, (5mL/kg), seskviterpenske laktone: od 0,2 do 0,5 % helenanina ter druge. Prisotni so še fitosteroli, polisaharidi, kumarini, fenolne kisline in karotenoidi, ki dajejo cvetnemu košku rumeno barvo. Helenanin je pri poskusih z mišmi izražal protivnetno delovanje. Dodatno je pri miših z artritisom tudi zmanjšal bolečino. V laboratorijih so dokazali, da arnika deluje tudi protimikrobno, protiglivno in zmanjšuje agregacijo trombocitov (preprečuje strjevanje krvi). Uporabljamo jo pri udarninah, podpludbah, izpahih, zvinih, zlomih, saj deluje protivnetno, protibolečinsko in preprečuje nastanek krvnih strdkov. Zmanjša tudi možnost infekcije udarjenega ali poškodovanega mesta, saj arnika deluje tudi protimikrobno. Izboljša celjenje – polisaharadi v arniki spodbudijo delovanje imunskega sistema. Pri bolnikih z osteoartritisom kolena je v klinični raziskavi arnika zmanjšala bolečino, otrdelost in funkcijo kolena. V klinični raziskavi pri bolnikih s krčnimi žilami pa je prišlo do zmanjšanja napetosti in oteklosti nog ter bolečin v nogah. Arniko uporabljamo samo zunanje zaradi toksičnosti seskviterpenskih laktonov.

Pri nanosu mazila arnike je možnost nastanka alergije. Pri prvih znakih pordečitve in kožnih izpuščajev prenehamo z uporabo.

Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje cvet arnike:

Viri:

1. Kreft S, Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija. Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2013.
2. Kukman J. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2014.
3. Messegue M. Zelišča za zdravje. CZNG, Ljubljana, 1980.
4. Willfort R. Zdravline rastline in njih uporaba. Založba obzorja Maribor, 1983.
5. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

Arnika (Arnica montana L.)