V Ašičevih zapisih se čas nabiranja ponavlja pogosteje kot skoraj karkoli drugega. Za vsako rastlino je navedel, kateri del in kdaj – in oboje je imelo praktičen razlog.
Dopoldne, ko se je rosa posušila in preden pripeka sonce. Mokra rastlina se v šopu segreje in porjavi, prevroča pa izgubi del hlapnih snovi še preden pride domov.
Cvetove nabiramo, ko se pravkar odprejo. Liste pred cvetenjem, ko rastlina še ni vsega vložila v cvet. Korenine spomladi, preden požene, ali jeseni, ko se vrne v tla – takrat je v njih največ.
Nabiramo stran od cest, njiv in poti, po katerih hodijo psi. To ni estetsko vprašanje.
In nabiramo le tisto, kar zanesljivo prepoznamo. Dvom je odgovor: rastlino pustimo pri miru.
Odgovor je splošne narave in ne nadomešča obiska pri zdravniku. Izdelki so živila oziroma kozmetični izdelki in ne nadomeščajo zdravniške obravnave.
