Timijan

rastlina timijana (Thymi vulgaris herba)

Timijan (Thymus vulgaris) je nizek, olesenel polgrm z drobnimi sivozelenimi listi in svetlo vijoličnimi cvetovi, ki v grmiču ostane zelen tudi pozimi. Doma je na sončnih sredozemskih pobočjih, pri nas ga gojijo na vrtovih in v loncih; potrebuje sonce, suha in dobro odcedna tla, gnojenja pa skoraj ne prenese.

Nabira se cvetoča zel, torej zgornja tretjina poganjkov s cvetovi, ob suhem vremenu dopoldne, ko se rosa posuši in je eteričnega olja največ. Reže se s škarjami nad olesenelim delom, sicer rastlina slabo odžene. Suši se v senci, v tankem sloju in pri temperaturi pod 35 stopinjami, ker se pri višji vonj izgubi. Posušen je pravilno takrat, ko se listi ob drgnjenju drobijo, stebelca pa se lomijo in ne upogibajo.

Od materine dušice (Thymus serpyllum), ki je njegova divja sorodnica, se loči po pokončni rasti in močnejšem vonju; v zbirki patra Simona Ašiča nastopata obe in nista zamenljivi.

Uporaba in dokazi

EMA tradicionalno priznava zel kot ekspektorans pri produktivnem kašlju ob prehladu; nekateri kombinirani pripravki s jegličem imajo dodatno podlago. Ne zdravi pljučnice ali oslovskega kašlja. EMA 1, EMA 2.