V Zeliščnem vrtu patra Simona Ašiča, ki smo ga v zahvalo in spomin patru Simonu Ašiču ter g. Jožetu Kukmanu, mag. pharm., odprli v letu 2022, si lahko ogledate nekatere značilne zdravilne rastline ter posedite v mirnem okolju najstarejšega slovenskega samostana.
Osnovna ideja ureditve vrta je povezana z ureditvijo srednjeveških vrtov. V samostanih, v katerih se je zbiralo in ustvarjalo znanje posameznih zgodovinskih obdobij, se je razvijalo tudi vedenje o gojenju rastlinja. Ob tem se je izpopolnjevala tudi spretnost urejanja vrtov. V Cistercijanski opatiji Stična je najbolj avtentičen primer zasnove takratnega vrta ohranjen v tim. klaustru, ki predstavlja značilno zvrst srednjeveškega vrta. Gre za notranje dvorišče, ki ga z vseh strani obdaja hodnik s stebriščem. V klaustru je vidna značilna križna delitev vrta na štiri kvadrate.
V križišču stez, ki simbolizirajo križ, je v samostanskih vrtovih natanko sredi vrta običajno razširitev, kjer je umeščen vodnjak ali večje drevo. Delitev na manjše enote optično ustvarja vtis večjih razsežnosti prostora, kot jih sicer ponuja prostorsko zelo omejen samostanski vrt. Bele lilije in vrtnice so bile v samostanskih vrtovih najverjetneje zasajene kot simbolne cvetlice – znamenje čistosti in Device Marije. Vzporedno s samostanskimi vrtovi pa so se v srednjem veku razvijali tudi posvetni vrtovi – tako imenovani vrtovi ugodja (nem. Lustgarten). Služili so bivanju, zabavi, gostijam. Tudi ti so bili prostorsko majhni in omejeni, pravilno oblikovani, vsebovali pa so več vrtnih prvin – pergole, klopi, trate, dvignjene cvetlične grede, oblikovano drevje in strižene grmovne zarobe.
V Zeliščnem vrtu patra Simona Ašiča je združena zasnova srednjeveških samostanskih vrtov in vrtov ugodja. V vrtu je predstavljen doprsni kip patra Simona Ašiča, ki je s svojim pogledom zazrt v samostansko cerkev in bivalni del samostana. Vrt je posvečen tudi g. Jožetu Kukmanu, mag. pharm., ki je po smrti patra Ašiča med prvimi poskrbel za ohranitev njegove zapuščine na področju zdravilnih zelišč. Ob robu vrta sta gredici z belimi vrtnicami, na vzhodni strani pa vrt omejuje nizka živa meja iz navadne kaline. V 26 visokih gredah je predstavljenih 26 značilnih zdravilnih rastlin, ki se uporabljajo tudi v zdravilnih čajnih mešanicah patra Simona Ašiča. V centru vrta se nahaja jablana, ki jo lahko simbolno povežemo z rajskim drevesom ali jo razumemo kot simbol ene glavnih samostanskih dejavnosti, povezanih z zapuščino patra Simona Ašiča – proizvodnjo kakovostnega jabolčnega kisa. Vrt je opremljen tudi s številnimi klopmi, ki služijo oddihu obiskovalcev vrta in stiškega samostana.
Zeliščni vrt je blagoslovljen in uradno odprt 4. 6. 2023, v okviru dogodka Semanji dan v Stični. Ob tej priložnosti so bile v vrtu svečano posajene sadike trte zelenega silvanca, ki so ga v stiškem samostanu vzgajali in gojili že pred nekaj stoletji.
Vljudno vabljeni, da nas obiščete!
P.S.: Ali morda veste, kaj predstavlja znak, ki se nahaja na info tabli ob vhodu v vrt? Veseli bomo, če nam vaše odgovore pošljete na info@sitik.si.
Ogled zeliščnega vrta:
