Uporabni del rastline: cvet lučnika (Verbasci flos)
Drugo ime: velecvetni lučnik, papežova sveča, veliki lučnik, dolga margeta, lučnica, ključnik.
Opis in nabiranje
Lučniki (Verbascum) so rod rastlin iz družine črnobinovk (Schrophulariaceae). V rod lučnikov spada okoli 360 vrst.
Velecvetni lučnik je dvoletnica. Prvo leto zraste le pritalni belkasto dlakav listni venec. Drugo leto rastlina požene še do 2 m visoko, ravno in dlakavo steblo. V zgornjem delu stebla so svetlo rumeni cvetovi, ki dišijo po medu, in cvetijo postopoma. V opoldanskih urah jih vsak dan poleti, ob lepem vremenu, sproti obiramo. Že odpadlih cvetov ne pobiramo. Cvetovi velecvetnega lučnika se odpirajo od junija do septembra. Posušiti jih moramo čim hitreje, v čim krajšem času, v čim tanjši plasti, na prepihu v senci. Mokro cvetje se namreč suši počasi in rado potemni, ki pa potem ni več tako kakovostno. Pri sušenju moramo tudi paziti, da nam cvetove veter ne odnese. Dokončno jih posušimo v malo topli pečici. Shranimo jih v steklene kozarce, ki se dobro zapirajo, sicer počrnijo in nekoliko izgubijo zdravilno vrednost. Iz 7 kg svežega cvetja dobimo 1 kg suhega. Včasih, ko so v Sloveniji lučnik obirali za prodajo, so ga suhega hranili nad žganim apnom.
Lučnik raste ob poteh, na slabi nerodovitni zemlji, po suhih gričih, v zapuščenih kamnolomih, na produ rek, po sončnih gričih.
Uporabni deli rastline in delovanje
Cvetovi vsebujejo sluzi, saponine, npr. verbaskosaponin, različne iridoide, npr. avkubin, in čreslovine. Barvo cvetovom dajejo rumeni karotenoidi.
Lučnik je izjemna zdravilna rastlina za uporabo pri kašlju, ker ima dvojno delovanje. Zaradi visoke vsebnosti sluzi (do 3%) lučnik blaži suh kašelj. Prekrije sluznico zgornjih dihal in jo tako zaščiti pred draženjem. S sluzjo zaščitene poškodovane celice se tako lahko obnovijo in usposobijo za izkašljevalno nalogo. Saponini v lučniku olajšajo izkašljevanje, ker čisto malo vzdražijo center za bruhanje, le toliko, da čutimo blago slabost in nas zato sili h kašljanju. Pri tem žleze v dihalih postanejo bolj aktivne, izločajo redko sluz, ki lepljivo in gosto bronhialno sluz razredči in jo zato lahko lažje izkašljamo oziroma lažje drsi po dihalnih poteh. Čreslovine v lučniku pa delujejo protivirusno.
Lučnik uporabljamo pri zasluzenosti pljuč, virozi, ki jo spremlja suh ali produktiven (z izmečki) kašelj, astmi, nahodu, oslovskem kašlju, bronhitisu. V ljudski medicini lučnik ureja tudi mesečni cikel, pomaga pri boleznih vranice in jeter.
Nasveti patra Simona Ašiča o uporabi lučnika
Revma in putika: uporabimo v žganje namočene cvetove za vtiranje na obolelo, boleče mesto.
Hemoroidi: vneto mesto namažemo z olivnim oljem, v katerem smo namakali cvetove.
Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje cvet lučnika:
Viri:
1. Kromar J. Naše domače zdravilne rastline. Mohorjeva družba v Celju, Celje, 1958.
2. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
3. Kukman J. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Celjska Mohorjeva družba, 2014.
Prikaži rastline po abecednem redu
