Kopriva (Urtica dioica L.)

Uporabni del rastline: list koprive (Urticae folium)

Drugo ime: velika žgoča kopriva, velika pekoča kopriva.

Opis in nabiranje

Kopriva je splošno znana rastlina, sodi v družino koprivovk (Urticaceae). Poznamo več vrst kopriv, a za zdravljenje je najprimernejša velika kopriva. Je trajnica, ki rada raste na z dušikom bogatih tleh. Steblo je štirirobo, listi so nasprotni in jajčastno suličasti, s srčastim dnom in zoženo konico. Žgalni laski pokrivajo ves nadzemni del rastline. Kopriva je dvodomna rastlina, v socvetjih so samo ženski ali moški cvetovi. Oprašuje jo veter. Liste nabiramo poleti, dokler so še mladi in lepo zeleni, pred cvetenjem. Sušimo jih v tanjšem sloju v senci na prepihu. Iz 5 kg svežih listov dobimo 1 kg suhih.

Uporabni deli rastline in delovanje

List koprive vsebuje mnogo učinkovin. To so flavonoidi (kemferol, kvercetin), antociani, skopoletin, sitosterol, proste aminokisline, vitamin K, vitamin C, vitamin B2, vodotopni silikati ter mineralne snovi (kalcij, magnezij, fosfor, silicij, žveplo, železo), ki jih je 20 %. Kopriva v ljudski medicini deluje hipotenzivno (znižuje povišan krvni tlak), tonično (krepi), zveča volumen urina in zmanjša zaostanek urina v mehurju, deluje protivnetno. Zato pomaga pri edemih, zastajanju vode v telesu ter pri okužbah sečil in pri spontanem odstranjevanju peska iz mehurja. Pripomore pri povečanem izločanju sečne kisline iz telesa, zato jo dodajmo v čajne mešanice za lajšanje težav pri putiki. Dodajamo jo še v čajne mešanice za okrepitev telesa, za pomoč pri zniževanju glukoze v krvi (pri diabetesu) ter  za zniževanje povišanega tlaka. Uporabljamo jo tudi pri mialgijah (bolečinah v mišicah) in revmatoidnem artritisu. Ker odstranjuje strupe iz telesa, jo dodajamo v čajne mešanice za postenje ter proti celulitu, kakor tudi v čajne mešanice za čiščenje jeter, kadar v jetrih nastaja večja količina odpadnih snovi. Številni minerali in aminokisline ter spojine, ki delujejo kot antioksidanti, ki jih kopriva vsebuje, so vzrok, da jo dodajamo v čajne mešanice za bolnike, ki okrevajo po daljši bolezni.

Kopriva sestavlja tudi čajno mešanico KRRT. Pater Simon Ašič je dejal:«Kdor pije krt, ne bo šel kmalu v krtovo deželo!« S tem je želel povedati, da je dobro, da občasno pijemo čaj iz 4 zdravilnih rastlin: koprive, regrata, rmana in trpotca. Te rastline pripomorejo k dobremu delovanju treh organskih sistemov: prebavil, sečil in dihal. Kopriva olajša delovanje ledvic. Nastaja večja količina urina, bolezenski klici, če so prisotni v sečilih, se z urinom tako hitreje izperejo iz telesa.

V čajni mešanici za izboljšanje spomina je kopriva dodana zato, ker vsebuje železo, vitamin B2 in magnezij, ki pripomorejo k nastajanju energije.

Randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična raziskava iz leta 2014 je pokazala, da kopriva ima vpliv na raven glukoze v krvi ter rezistenco na inzulin pri bolnikih z diabetesom tipa 2. 60 bolnikov je prejemalo koprivni izvleček (100 mg/kg) ali placebo po obroku hrane. Bolniki v tem času 8 tednov niso spreminjali svoje diete, dnevne rutine gibanja in dnevnega režima zdravljenja z zdravili. Po 8 tednih je skupina bolnikov, ki je prejemala koprivni izvleček, imela v krvi povečano koncentracijo inzulina in povečano občutljivost celic na inzulin ter zmanjšano inzulinsko rezistenco v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo. Razlike med merjeno glukoze v krvi na tešče med skupinama pa ni bilo. Raziskava potrjuje ugodne učinke uporabe koprive pri ljudeh z diabetesom tipa 2, zato dodajamo koprivne liste v čajne mešanice za pomoč pri diabetesu.

Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje list koprive:

Viri:

1. Brinckmann J., Gayle E. Urtica dioica, American botanical coucil.
2. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
3. Kreft S. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2013.
4. Logar T. Zdravilna zelišča in gozdni sadeži. Podjetje Gosad. Ljubljana, 1950.
5. Karlin M. Slovenska imena naših zdravilnih rastlin. Priloga Farmacevtskega vestnika, št.1-3/XV.

Kopriva (Urtica dioica L.)