Uporabni del rastline: rastlina divje mačehe (Violae herba)
Opis in nabiranje
Divja mačeha je kot zdravilna rastlina najpomembnejša predstavnica družine vijoličevk (Violaceae), kateri pripada. Nabiramo jo v času cvetenja ter jo na hitro posušimo, obešeno na nitki, na prepihu, in hranimo v dobro zaprtih posodah. Cveti od maja do avgusta in raste kot plevel na obdelanih tleh, po njivah in vrtovih.
Delovanje in uporaba
Divja mačeha ima protivnetno delovanje. Najverjetneje je to posledica delovanja metilsalicilnega glikozida violutozid. V njej so najdemo še druge spojine, kot so flavonoidi (npr. rutin), ter saponine, sluzi, čreslovine, karotenoide in mineralne snovi, predvsem kalcij in magnezijeve soli.
V ljudski medicini je mačeha znana, da deluje diuretično in pospešuje potenje. Ima raznovrstne učinke. Zaradi saponinov in sluzi olajša izkašljevanje in je učinkovita v čajnih mešanicah za lažje izkašljevanje.
Poparek, dekokt in etanolni izvleček divje mačehe v neki raziskavi izkazujejo primerljivo učinkovitost proti bakterijama Staphylococcus aureus in Staphylococcus epidermidis kot antibiotik gentamicin. Ta ugotovitev potrjuje tradicionalno uporabo divje mačehe pri raznih kožnih ekcemih, mozoljavosti, impetigu.
Izvleček divje mačehe v obliki mazil uporabljamo tudi pri luskavici ter v čajnih mešanicah za »čiščenje krvi«.
Ima protitumorni učinek: dokazali so, da diklormetanski izvleček divje mačehe zavre rast rakavih celic (levkemija) za 75%. V čajni mešanici proti putiki in revmi izkoriščamo diuretični in protivnetni učinek divje mačehe.
Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje divjo mačeho:
Viri:
1. Kukman J. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2007.
2. Assessment report on Viola tricolor L. and/or subspecies Viola arvensis Murray (Gaud) and Viola vulgaris Koch (Oborny), herba cum flore. EMA/HMPC/131735/2009 Committee on Herbal Medicinal Products (HMPC), EMA, 2010.
3. Toui. A. Pharmacognostic research on Viola tricolor L. (Violaceae). Faculty of Pharmacy, University of Medicine and Pharmacy “Iuliu Haţieganu” Cluj-Napoca, 2009, Romunija.
4. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
5. Karlin M. Slovenska imena naših zdravilnih rastlin. Priloga Farmacevtskega vestnika, št.1-3/XV. 24.
